2.11.2008

Ljubim praznike

Objavljeno v Moj vsakdan , avtor bobi

Nisem človek, ki bi se hitro razjezil, bil živčen in podobno. Sem potrpežljiv (sicer včasih preveč) in res morš ta prav gumb prtisneš, da se živči prebudijo.

Ampak prazniki so pa druga štorija – vse se začne zadnji dan oktobra, ko so vsi doma in so vsi živčni, ker nimajo kej za počet. Emm, mogoče so za to prazniki, da se uležeš in spočiješ…ali pa sam jst tako mislm?!
S sestro sva gledala film, očka pa je peglal cunje, pa se je prov čutil, da mu ni glih prov da leživa.
To da sva popoldne pospravla cel stanovanje res ni važno…

No, vrhunec pa pride danes…najprej živčnost in hitenje, ker je letos sv. maša pol ure prej kot ponavadi in je treba prej skuhat južno. Pa je blo treba nest na grob še ikebano in rože. Pa je blo vse narobi ker tega nismo že včerej nardil. Gospod Trontelj je oblubu močan deževje, pa se je zgleda naših koncev in krajev izognu…nikol pa ne veš. Če bi jih nesl včeri, bi blo pa dons lahko vse polomlen.
In potem še hitenje k sv. maši, pa vprašanja “Ja kuga si pa to obleku”, pogrevanje starih zadev, ko sem lani hotel obuti belo-rdeče čevlje…preprosto moraš imet rad praznike.

Sicer pa ni vse tko hudo, pač sm človek ki včasih malce preveč jamra. Zdjle je že vse mimo pa morm rečt da ni blo grozno – ubistvu ni (skoraj) nikol.
To je pač nek ritual, ki ga imava s sestro :smile:

Pomaga pa tudi, če imaš ob sebi nekoga, ki te v trenutku spravi v dobro voljo in pozabš na čisto vse!

p.s.: komaj čakam božično-novoletne praznike :lol:

  • Share/Bookmark
12.10.2008

Črtica o Rudiju Zavrlu

Objavljeno v Na sončni strani Alp, Zdrav duh v ... , avtor bobi

Pisalo se je leto gospodovo 2008, v Mariboru bil je topel jesenski dan, le-ta pa se je počasi prevešal v večer. V zraku se je čutila napetost, navdušenje – vsi so bili v pričakovanju. Stadion se je polnil z navijači, po zraku je plapolala slovenska trobojnica. Prišel je vrhunec.

Žvižg sodnika, tekma se je začela. Bila je napeta, igralce je na to spominjala čisto vsaka kaplja potu, toda reprezentančni dres jim je vlival moči. Vedeli so da za njimi stoji vsa Slovenija. Bolečine niso čutili več, stisnili so zobe in igrali pogumno naprej.
Večer se je počasi prevesil v noč, zelenica sredi mesta je bila še vedno osvetljena. Boj se je bližal koncu, poldruga ura se je iztekala. In nato…

IZBRUH, mreža nasprotnikov se je zatresla, tribune so eksplodirale, cela Slovenija je bila na nogah. Toda na častni tribuni je poleg eminentnega francoskega gosta sedel mrk gospod, zgledal je žalostno. Kot otrok, ko izve da Božiček ne obstaja. Cela Slovenija se je veselila, toda njega vso to rajanje ni ganilo.

Le nekaj sekund kasneje se je rajanje nadaljevalo, mreža se je zatresla drugič. Vsak obraz je bil nasmejan, čustva so bruhala kot vulkan. Kaj pa gospod?
Še vedno je sedel na stolu, na njegovem obrazu ni bilo nasmeha. Zgledal je izgubljeno, zgledal je kot prvošolček ko prvič stopi skozi vrata šole, ki se takrat zdijo še bolj ogromna. Okoli njega več kot dvanajst tisoč duš, duš ki so rajale. Toda njega rajanje ni ganilo, ostal je mrk.

——-

Prov žalostno je bilo vidt g. Zavrla ob golih naše reprezentance. Mariborski župan na njegovi levi je imel nasmeh do ušeč, roke so bile sigurno vse rdeče od ploskanja.
Obstaja mogoče kak kodeks obnašanja, ki predsednikom nogometnih zvez prepoveduje veselje, ko njegova reprezentanca doseže gol?! Čudno, zelo čudno…

DODATEK
V današnjem Žurnalu (13. oktober 2008) je bil objavlen intervju z Zavrlom in povprašali so ga po isti zadevi, o kateri sem pisal.
Pa je odgovoril da pač ni tak človek, ki bi skakal gor in dol. Ploskal bi pa vseeno lahko…

  • Share/Bookmark
24.09.2008

Očetje so dejali

Objavljeno v Moj vsakdan , avtor bobi

Pogovor nekaj minut nazaj:

očka: Kaj maš pol za nardit jutr?
jst: Smeti in plastiko nest v klet, neki v zvezi z študentskim servisom,…
očka: Pa tolo posodo lohk nazaj k babic neseš
jst: Pa garažo nej še pomedem.
očka: Jah no, sej ubistvu…mal poglej, če boš boš, drugač pa ne. Sej boš vidu…

Prov zabavno mi je že, tko na zanimiv način mi sporoča, da me ubistvu kr mal težko gleda ko cele dneve doma ležim, gledam TV in sedim pred računalnikom. Mislm da v glavi že komej odšteva dneve, ko se bo spet začel študij :smile:
In ko pride domov iz službe vedno eno in isto vprašanje: Kaj si pa dons počel? Pred računalnikom spet?

Pa deleč od tega, da sm zdej jezen ker jutr ne bom mogu cel dan ležat kot krava…ubistvu mi je prov fajn, da je neki za počet, ker zadnje dni doma umiram od dolgčasa. Drugič bo treba nardit prej pogoj, da bom lahko septembra šel še kam delat

Očka me pač spomne na stvari, na katere včasih mal pozabm :oops:
Zabava me način, na katerega mi sporoča da sm ubistvu mal len – in priznam, včasih sem res preveč :mrgreen:

——-

Sicer si pa spet nism privošču dneva izležavanja v Bohinju…že lani ko tko nisem mel nič počitnic, sem rekel da se bom nekega lepega dne zapeljal do jezera, se ulegu na travo in poslušal travo rast. In tudi letos mi ni uspel – no ja, pa drugič :smile:

  • Share/Bookmark
2.09.2008

Turistično društvo Brezje

Objavljeno v Na sončni strani Alp , avtor bobi

…ali kako služiti na račun vernikov.

V nedeljo smo imeli z animatorji izlet za zaključek letošnjega oratorija. Najprej smo šli na Brezje, potem pa v Bohinj. Dejstvo, da nad obiskom svete maše nisem bil navdušen ni pomembno. Sicer pa tudi nisem šel v cerkev :smile:

No, in se pripeljemo na Brezje in pri cesti stoji stričko, ki za šipo daje rumene listke, v zameno pa hoče met 2€.
In to še s takim finim izrazom na obrazu, najbolš bi ga opisu z “Kaj sploh delate v naši vasi, a pr vas nimate cerkve!” Tudi tebi lep dan, vsaj malce bi se lahko nasmejal.
In pripeljemo na parkirišče, nabito do zadnjega kotička, tudi bližnji travnik poln.

Pa se pojdimo matematiko…ob nedeljah imajo dopoldne štiri svete maše…in recimo da je vsako nedeljo približno 1500 ljud, se pravi okoli 400-500 avtomobilov, če rečemo,da vsak avto pač ni poln.
In to jim približno navrže 1000€ od 7h do 12h – 1000€ za pet ur dela, 200€ na uro. Ni slabo…

Okej, po eni strani razumem TD. Vsako nedeljo dobijo polno ljudi, ki jim motijo ljubi nedeljski mir, poteptajo nekej trave, odvržejo kakšen papirček. Ampak 1000€ v zemeno ni slab nadomestek. Ubistvu je odličen nadomestek

In če v naslednjih nekaj dneh slišite, da se je nekomu iz okolice Škofje Loke prikazala Devica Marija – to bom jst. Še listek za loto grem vplačat, z denarjem zgradim cerkev in veselo pobiram parkirnino. Vloženo se mi bo kot kaže kmalu povrnilo…

Pa ne tega zapisa razumet kot nastrojenost proti krščanstvu, to bo čisto druga objava (če bo do nje prišlo). To je le zapis, kako TD Brezje služi lepe denarce…folk pa seveda veselo plačuje 2€, saj to so le Brezje – mogoče jim bo pa obisk tako svetega kraja res pomagal pri življenskih prblemih. Sicer obstajajo primeri, ampak so verjetno zelo redki.

Ampak v moji glavi je sveta maša povsod enaka – naj bo sredi polja na improviziranem lesenem oltarju ali pa v baziliki svetega Petra sredi Vatikana – se pač najdejo ljudje, ki odlično služijo na račun poštenih kristjanov. Nič čudnega zakaj je Cerkev na slabem glasu, pa tudi če z TD Brezje nimajo nič skupnega…

  • Share/Bookmark
11.08.2008

Kako veš kdaj si zvezda v risanki A je to?

Objavljeno v Moj vsakdan , avtor bobi

Pa sej ju vsi poznate, Pat in Mat, dva nerodna možica

Pa da grem na bistvu…s kolegom sva menjala prednjo desno luč na njegovem avtu. Dala staro vn, novo notr, nataknila žički, zataknila nazaj. Vse tako kot more bit. Right? Wrong!
Prižge luči – ne gorijo.

Ok ni panike, pogledava še enkrat žički če je vse kul z njima, spet nč.
Pol pogruntava da žarnica ne stoji ravno najbolš v luknji. Mogoče je to fora (pa ko že prej veš da ni), ampak usen probava. Luči še kr ne delajo.

Vzameva žarnico iz leve strani, jo dava na desno stran. Mogoče pa nova ne dela. Prižgeva luči, še kr ne dela.
Prižgeva dolge – glej ga hudiča, že 20min menjava dolge luči namesto navadnih.

Ko sva to dojela, je blo takoj narjen :smile: Avto pa je ostal cel za razliko od Pata in Mata, ponavad se jima vse podre :smile:

pa še dodatek – te norce ki dizajnirajo avtomobile bi tepu – lahko bi nardil mal več prostora okol luči, ne pa da si vse prste polomš

  • Share/Bookmark