Pa da grem na bistvu…s kolegom sva menjala prednjo desno luč na njegovem avtu. Dala staro vn, novo notr, nataknila žički, zataknila nazaj. Vse tako kot more bit. Right? Wrong!
Prižge luči - ne gorijo.

Ok ni panike, pogledava še enkrat žički če je vse kul z njima, spet nč.
Pol pogruntava da žarnica ne stoji ravno najbolš v luknji. Mogoče je to fora (pa ko že prej veš da ni), ampak usen probava. Luči še kr ne delajo.

Vzameva žarnico iz leve strani, jo dava na desno stran. Mogoče pa nova ne dela. Prižgeva luči, še kr ne dela.
Prižgeva dolge - glej ga hudiča, že 20min menjava dolge luči namesto navadnih.

Ko sva to dojela, je blo takoj narjen Avto pa je ostal cel za razliko od Pata in Mata, ponavad se jima vse podre

pa še dodatek - te norce ki dizajnirajo avtomobile bi tepu - lahko bi nardil mal več prostora okol luči, ne pa da si vse prste polomš

Kolega je mel rojstni dan in smo se dobil v LJ, šli pogledat novega Batmana (vmes se ene 5x mal zaspal, res sm bil zmatran, pa tud vleku se je), jest v klet, potem pa počas proti domu.
Ampak kolega, ki je praznoval pride na idejo - gre kdo na morje? Vsi tiho, jst pa glasn

In sva šla, najprej sva odložila kolege, usedla v en avto in via Portorose. Ura je kazala okrog 1h, ko sva parkirala. Šla sva na tri pijače, vmes nardila neki bedarij (hoja po vodnjaku recimo) in jo okol 4h popihala proti domu.

Ura je 5:45 ko tole pišem in še petnajst minut manjka do budilke
Jutr bo podrt cel dan, verjetno tudi v soboto,  ampak mi je popolnoma vseen, še enkrat bi šel na morje.

Najboljša stvar pri vsem pa je, da sosedje (če so že pokonc) misljo, da sm tok pridn in sm že od 5h vstal

No, in film ti seveda da mislt, kaj bi se v življenju še rad spravu nardit. In sm začel razmišlat (ja, to tud znam )
In pravjo, da je tud fino, če si vse svoje cilje/želje nekam napišeš, ker je že to velik korak, da se sploh zaveš vseh teh stvari.

In tuki je moj seznam:
- naučit igrat kitaro (predvem komad Under The Bridge od RHCP)
- potovanje po ZDA (to zravn vključuje še ogled tekem ameriških profesionalnih lig)
- napisat knjigo (naslov in tema še ne obstajata)
- zadet zmagovalni koš na tekmi
- splezat na Triglav
- pretečt maraton (pa ne 21, ampak 42km)
- probat kite surfat
- skočt s padalom (kot glavna lika v filmu)
- bungee jumping (hudiča, sej mam še darilni bon)
- ustvart družino
- biti srečen

Zdej tole se trenutno spomnem, verjetn sm kej pozabu.
Končanje faksa in dobit fajno službo zravn nism tlaču, “preveč običajno”

Se vsedam v avto, ga poberem pa greva na škofjeloški grad.
On zvije pa se kr zasediva. Padejo seveda razne debate, ura pa kr teče.

Z taistim kolegom sva enkrat sploh naredila noro stvar. Ideja je bla njegova…bla je nora.
Blo je sredi tedn, ura neki čez 22h. Greva na morje! Seveda je blo treba zjutri ob 6h vstat in it na šiht. GREVA!
Spotoma pobereva še enga kompanjona pa se zapeljemo do Portoroža. Mal čez 0h smo se kopal, okol 2h smo nad Izolo jedl hamburger, okol 4h smo pršli domov.
Sicer je biu nasledn dan zelooooo dolg, ampak se je splačal

Take trenutke je treba ponavljat! Ura je 1:09, čez sedem ur bo treba vstat. Who cares?!

P.s.: ljubim tudi, da so jutr oz danes vaje na faksu ob 10.30

Je bla pa to seveda velka želja, ko sem bil še mulc. Ker bi lahko mel pištolo - verjetno smo vsi šli skoz to fazo.
Zdej je želja drugačna, ubistvu sta dve - eno bom predstavil v temle postu. Rab bi bil zaposlen pri Googleu!

Po pisarni se vozjo s skircami, med odmori se igrajo z lego kockami, če imaš avto na elektriko, si ga lahko v firmi napolniš,…
No, kr sami si poglejte. Fajn se majo. Sicer sigurno tud delajo kr konkretno, ampak se nekak splača

Jah tko je, bobi si je vso stvar vzel malce premal odgovorno. In tko bom mel v naslednjih dveh,treh tednih sploh veselico.
Ampak ubistvu sm neki tazga potreboval - malo udarca, da se zamislim nad mojo odgovornostjo in “predanostjo”. Sicer se je taista stvar naredila že lani proti koncu srednje šole.
Ampak kot kaže grem še enkrat po isti poti. Tokrat v upanju, da se tokrat iz tega res nekaj naučim. Da naslednje leto ne bo ista zgodba…

Plan je te štiri preostale izpite naredit do konca junija/začetka julija, enega naredim septembra - matematika ostane za naslednje leto.
Stvar je izvedljiva - toda moja glava kaj rada zatava, tja kamor ne bi smela.
Dejstvo, da sem sveže zaljubljen ne pomaga (pa ne mislt, da se pritožujem ), da se začne Euro (sicer prav pogosto nogometa ne gledam), da je vreme fantastično za košarko, da je treba v kratkem prebarvati okna po hiši,…

Morm pač mal pojamrat, tak sem. Če se nekaj objav nazaj pisal, da mi je študentsko življenje všeč, je prišel čas, ko se bo treba usedt za knjige, odmislt nekatere stvari in se učit. Ampak bomo zmogl!

In še komad z primernim naslovom za trenutno počutje: John Frusciante - The Days Have Turned

http://blogbybobi.blog.siol.net/files/2008/05/10-the-days-have-turned.mp3

Kako je do tega prišlo?
Pozno ponoči/zgodaj zjutraj gledam prenos NBA tekme, ko vidm reklamo ki me v te sanje dokončno prepriča. Reklama sicer za verigo bencinskih servisov, ampak večina utrinkov so posnetki ameriške pokrajine. Neskončne prerije, drevored ob cesti (ala Logatec), peščene plaže Pacifika,….. In zraven še odličen in sploh primeren komad - Life is a Highway

NY, Philadelphia, Boston, Houston, San Francisco (in verjetno še kakšno drugo mesto), preprije v sredi, Velika Jezera, njihove nacionalne parke, osamelce sredi puščave, najdaljšo ravnino na svetu, Hoover Dam.
Ogromno je stvari! Mikajo me tako velemesta kot narava. In vse to zaradi ene reklame!

Ampak veste kaj je bil odgovor moje babi, ko sem ji povedal, kaj bi nekoč rad naredil - srečko pa le pejt kupt!
Pa ma prav.

Večkrat se zapeljem malo v brezveze, si zavrtim neki muske - in se vozim. Brez cilja, namena, vzroka, vozim se. Najraje ponoči ko ceste so bolj prazne, hitrost pade pod omejitev (sej je cesta prazna, tko da nobenga ne oviram). Uživam!

In potem se moji možgani spravjo premišljevat kkšno stvar, v avtu sem še vedno prišel do najboljših zaključkov (pa vozim šele dobro leto). Verjetno je to posledica miru, ni motečih dejavnikov, volume muske ravno pravšnji. V tem res uživam! Sicer gre liter,dva bencina sicer popolnoma v nič, ampak se splača. Jst se počutim super

In ko boste naslednjič ponoči prehiteli in se morda verbalno malce znesli nad “polžom”, se spomnite na tale post

S sestro sva šla včeraj v Avstrijo mal po nakupih, skočva čez Ljubelj v Celovec.
Vozil sem po omejitvah, prehitel me ni nobeden.

Sem mogoče na drugem planetu…v naši lepi deželici bi me sigurno že nekdo prehitel, me pošiljal tja, iz kjer rastejo noge,…
Sicer odkar veljajo nove ostrejše kazni smo/so tud Slovenci začel vozt počasneje. Nekatari sicer prepočasi…
Prideva nazaj preko Ljubelja, proti Tržiču je omejitev 70, vozil sem okoli 80 - pa ni dolgo trajal, da me je vrli Slovenec prehitel

V Avstriji so popolnoma drugačni (če ne štejem Porsheja, ki me je prehitel), še motorist se je skozi vas peljal 50 oz sigurno manj kot 60.
Vmes so Karavanke in zgleda velika pregrada za nekaj balkanske mentalitete, ki nam je ostala od bivših bratov.

Tako da ministru in vsem ostalih strokovnjakom za promet priporočam, da nas pošlejo na “schnellkurs” k severnim sosedom

Pa varno in strpno na cesti!

Mal čez 9h vstanem, pojem zajtrk, pogledam mail in ostale stvari in počas na faks. Sred predavanja sošolc pride na idejo - Kaj ko bi midva šla po odmoru na Šmarjetno na eno pjačo?!
Jah, razmišlu res nisem dolg časa, počakava še tistih 20min, v moj avto in čez slabih 10min sva z Šmarjetne gledala v smeri faksa in bla čist navdušena nad študentskim življenjem.

Všeč mi je ta svoboda, če pač tisti dan ne sede bit na predavanju, vstaneš in greš. Če le jemlješ to svobodo odgovorno

Sicer se pa počas začenjajo izpitni roki, pa ne bo več nč lagodno…