Arhiv za kategorijo Zdrav duh v ... .

21.09.2009

Bravo fantje, Slovenija je ponosna na vas!

Zapisano pod Na sončni strani Alp, Zdrav duh v ... avtor: bobi

Naslov objave vse razkrije in verjetno to ni oz. ne bo edini zapis o minulem evropskem prvenstu na Poljskem. Ampak ker sem košarkarški navdušenec nekak čutim, da moram nekaj vrstic spravit skupaj.

vir: siol.net

Ubistvu zanimivo kako se je vse začelo. Za selektorja je bil izbran Jure Zdovc, ki se je verjetno zamerilnekaterim, ko je iz UOL odslovil Miliča. Ne mislim tukaj govorit o Marku, samo povem da je imel Jure že od začetka dvomljivce, s to potezo jih je pridobil verjetno še nekaj. Ampak mu je uspelo, reprezentanco je na prvenstvu (in upam da tudi v bodoče) vodil odlično.

Razveselil me je pristop do legionarjev iz ZDA. Delegacija je odšla preko luže in se z njimi pogovorila o igranju na evropskem prvenstvu. Pohvalno!
Tukaj ne morem mimo Vujačiča. Moje mnenje: Zdovc je sigurno imel tehtne razloge, da Saše ni uvrstil med dvanajsterico reprezentantov. Odzivi javnosti so bili različni, sam osebno verjamem da se je odločil na podlagi objektivnih razlogov.

——-

Zdej pa dejansko o igrah na prvenstvu…
Fantje so pokazali super predstave, do tekme za tretje mesto so doživeli le dva poraza, oba po podaljših, v katerih so bili oslabljeni zaradi osebnih napak posameznikov.
Proti Hrvaški so v drugem polčasu odigrali fanatično obrambo, tako naših fantov še nisem videl igrati. Nasploh je reprezentanco čez celotno prvenstvo krasila borbena igra s poudarkom na obrambi. In prav je tako; talent prinaša zmage, obramba osvaja prvenstva!
Nažalost fantje niso osvojili prvenstva, okoli vratu jim tudi ne vesi medalja. Toda (kot je bilo že mnogokrat povedano) v danem trenutku z razpoložljivim kadrom je bil to naš maksimum.
Razlogov, ki so nas oddaljili do prve košarkarske medalje na prvenstvih ne bom iskal, tudi ne našteval. Vsi vemo kakšna je bila situacija. Toda prihajajo nove priložnosti; fantje so res že malce starejši, toda mislim da igranje na svetovnem prvenstvu v Turčiji in evropskem v Litvi ne bi smelo predstavljati problema.

Igralcev ne bom izpostavljal, vsi si zaslužijo oceno “odlično”. Vsak je dodal svoj delček k zgodbi. Nekateri z točkami, nekateri z asistencami, skoki, borbenostjo, neutrudnim igranjem, nasveti s klopi.

——-

Da pa preidem k bistvu objave, razlogom zakaj sem jaz ponosen na naše fante:
- Hvala vam, ker ste Sloveniji pokazali, da nam lahko uspe! Kot narodu nam je to že nekaj časa manjkalo; zgledi vlečejo in vi ste s predstavo na Poljskem pokazali celotni Sloveniji, da zmoremo (pa čeprav ne do medalje)!
- Hvala vam, ker ste Slovence iz skeptikov in dvomljivcev spremenila v ponosen narod! Narod, ki je ponosen na vas, čeprav cilj ni bil izpolnjen. V veselje mi je bilo prebirati komentarje na raznih portalih, ki so bili tokrat za razliko polni optimističnih besed ter vzpodbud.

Ti dve stvari sta zame pomembnejši od medalje, pa četudi bi se fantje v domovino vrnili kot evropski prvaki – Slovenija je po dolgem času ponovno stopila skupaj!

  • Share/Bookmark
12.10.2008

Črtica o Rudiju Zavrlu

Zapisano pod Na sončni strani Alp, Zdrav duh v ... avtor: bobi

Pisalo se je leto gospodovo 2008, v Mariboru bil je topel jesenski dan, le-ta pa se je počasi prevešal v večer. V zraku se je čutila napetost, navdušenje – vsi so bili v pričakovanju. Stadion se je polnil z navijači, po zraku je plapolala slovenska trobojnica. Prišel je vrhunec.

Žvižg sodnika, tekma se je začela. Bila je napeta, igralce je na to spominjala čisto vsaka kaplja potu, toda reprezentančni dres jim je vlival moči. Vedeli so da za njimi stoji vsa Slovenija. Bolečine niso čutili več, stisnili so zobe in igrali pogumno naprej.
Večer se je počasi prevesil v noč, zelenica sredi mesta je bila še vedno osvetljena. Boj se je bližal koncu, poldruga ura se je iztekala. In nato…

IZBRUH, mreža nasprotnikov se je zatresla, tribune so eksplodirale, cela Slovenija je bila na nogah. Toda na častni tribuni je poleg eminentnega francoskega gosta sedel mrk gospod, zgledal je žalostno. Kot otrok, ko izve da Božiček ne obstaja. Cela Slovenija se je veselila, toda njega vso to rajanje ni ganilo.

Le nekaj sekund kasneje se je rajanje nadaljevalo, mreža se je zatresla drugič. Vsak obraz je bil nasmejan, čustva so bruhala kot vulkan. Kaj pa gospod?
Še vedno je sedel na stolu, na njegovem obrazu ni bilo nasmeha. Zgledal je izgubljeno, zgledal je kot prvošolček ko prvič stopi skozi vrata šole, ki se takrat zdijo še bolj ogromna. Okoli njega več kot dvanajst tisoč duš, duš ki so rajale. Toda njega rajanje ni ganilo, ostal je mrk.

——-

Prov žalostno je bilo vidt g. Zavrla ob golih naše reprezentance. Mariborski župan na njegovi levi je imel nasmeh do ušeč, roke so bile sigurno vse rdeče od ploskanja.
Obstaja mogoče kak kodeks obnašanja, ki predsednikom nogometnih zvez prepoveduje veselje, ko njegova reprezentanca doseže gol?! Čudno, zelo čudno…

DODATEK
V današnjem Žurnalu (13. oktober 2008) je bil objavlen intervju z Zavrlom in povprašali so ga po isti zadevi, o kateri sem pisal.
Pa je odgovoril da pač ni tak človek, ki bi skakal gor in dol. Ploskal bi pa vseeno lahko…

  • Share/Bookmark
26.04.2008

Olimpija šampion!

Zapisano pod Zdrav duh v ... avtor: bobi

Ubistvu me kr preseneča, da do tega trenutka še ni bilo posta o tekmi :)

Fantom kapo dol, Partizan je kr soldidno igrov zadnjo četrtino, v zadnjih 2,3 minutah je blo pa pestro. Boril so se do zadnjega.

Ne razumem pa: kako tist p****** v p***o mater sodnik lahko piska nešportno napako 5 sekund pred koncem, ko vsak, ki je gledu vsaj eno tekmo v življenju ve zakaj ?! HALOOO!
Zgleda da lohk že vsak bučman sodi! Pač zdle govori moja subjektivnost, težko je ko si tok bliz ti ne uspe. Sicer pa so že uvrstitvijo v polfinale kr dosegel vsa pričakovanja, Partizan je mel letos le odlično sezono.

Zdej da so bli sodniki Hrvati – verjamm, da so sodniki profesionalci in so sodl korektno, velik je blo slišat komentarjev na sceno Joras. Ampak Hrvati se tut s Srbi ne razumejo, tko da ni panike :)
Pa fajn se je blo po dolg časa spet mal dret :P

  • Share/Bookmark
25.04.2008

Asfalt, koš, žoga…

Zapisano pod Zdrav duh v ... avtor: bobi

Sicer tole objavo res pišem, ravno ko pr ns pada dž (čez 5min bo sigurno že sonce do fula). Ampak v nedelejo in dva dni nazaj pa je bil le tok lep vreme, da sm obleku kratke hlače in majco ter se zapelu do igrišča. Streetball je nazaj!

In spet bo veselo, basket 3on3, sonce sije, glih mičkn piha veter. Kaj hočeš lepšga?!
In s tem pride:
- stare, smrdljive superge
- znucana žoga
- čakanje, da se sonce skrije za hišo, da se lahko vsaj normalno igra
- bolečina v sklepih po koncu (prijetna utrujenost bi lohk rekl
- zvok kovinske mrežice, ko zadeneš koš
- lenarjenje na klopci po dobri tekmi

Pa še kej bi lahko dodal, zaekrat mi drugo ne pride na pamet :)
Upam sam, da se bom letos mogoče mal več naigral, da poletje mine brez večje poškodbe (trkam po glavi in lesu) in da se bomo mel fino

BTW, sonce že počas sije. Letos mamo res april ;)

  • Share/Bookmark