Arhiv za mesec April, 2008

22.04.2008

Zakomplicirani smo

Zapisano pod Bluzenja avtor: bobi

No tole kar boste bral v spodnjih vrsticah je nastal enga popoldneva lansko leto. K frendici sm šu, da bi ji mal razložu Photoshop, pol je pa tole ratal. Upam, da boste dojel, kaj sm hotu povedat, če si pa svojo razlago postavte je pa še bolš. Prvotn zapis je sicer mal spremenjen, kšna malenkost dodana. V prvem postu sm govoru o tem, kako se ne bi smel obremenjevat z stvarmi, ki sam vzamo čas in živce, ampak včasih tko pač je, kompliciranje prevlada nad razumom…Enjoy

———-

ZAKOMPLICIRANI SMO {bobi & vida}

Zakaj razmišljamo?!
Ker je človeški razum tako sestavljen, da hoče skoz nove informacije.

Zakaj nismo tko kot hipiji ?
Sej bi bli lohk, ampak nismo. Ampak bi blo vse preveč “razpuščeno” – anarhija”.
In svet bi se podru.
Ker bi družbene norme razpadle.
Svet bi postal kaos.

Zakaj ni gumba on/off v nasmu lajfu?
To bi blo prelahko.
Vse bi blo na izi.
Ostal bi na stopnji avstralopitka.
Ne bi pogruntal neta, 4slojnga WC papirja, ne bi blo MSNja, ne bi blo forumov in tega tipkanja zdej.

Zakaj v momentu, ko hočeš neki, se rajš ne zaveš, kaj vse maš in to cenš?
Ker smo materialisti.
Vse kar je pomembn – je dnar.
Tak je ta naš svet.
In pol ko dobimo stvar, ki smo jo hotl, ugotovimo da nam ni dost.
Hočmo skoz več.
Dobimo tist kar smo hotl, in ne to kar smo potreboval.
“…when you get what you want but not what you need.”[Cold Play]

Zakaj si skoz želimo stvari, ki so nam nedostopne?
In ko jo le dobimo, ugotovimo da to ni to.
Ko postane stvar dostopna ni več zanimiva.
Tko kot bonboniera.
Škatla zgleda super, vse je mamljivo. Sam fila notr je pa zanč.
Tko kot Forrest Gump. Življenje je bonboniera, nikol ne ves kaj boš dubu.

Zakaj spet tok razmišlamo?
Ker smo pač taka bitja.

ZAKOMPLICIRANI SMO.

  • Share/Bookmark
18.04.2008

Nothing beats the first post…

Zapisano pod Bluzenja avtor: bobi

Dobrodošli v mojem svetu…
Pa recimo, da prvi post ne bo čisto običajen

Prejšnji teden smo bili z družbo na pijači, seveda se obdela vse. In tema pride na obremenjenost/neobremenjenost. S čim? S šolo, ljubeznijo, starši, … velik stvari je, ki nam hodjo po glav. In se mi zdi zanimivo, kako se nekateri zarad določenih stvari res totalno preveč živcirajo. Ljudje smo si pač različni, to mi je jasno. Ampak še vsen ne zastopm!

Pač se takšen tip človeka, življenje si probam čim bolj poenostavt. Nevem kako sm tak ratu, v družini sm osamljen primer, sestra je totalno nasprotje. Mogoče sm pa od poštarja? :)

Kljub temu, da sem še mlad, sm že izkosu marsikatero stvar, ki je večina ne doleti tako zgodi v živlenju. Zdej kaj to je – ni važno. Verjetno pa so me ravno ti dogodki naredili tazga kot sem. Neobremenjen! Seveda me je pa to že prevečkrat teplo, ampak to sm jst.

No, nazaj na temo. Živciranje za brezveznimi stvarmi in stres. Folk, vzemte si čas zase. Ko mi kdo reče, da enostavno nima prostega časa – uzem si ga. A je to tak problem?! Ne bi smel bit. Umir se, zadihi pa poglej na stvari še iz druge perspektive. Življenje je prekratko, da bi se obremenjevali z nepotrenimi stvarmi

  • Share/Bookmark