26. junij, 2008
No, tale objava bo temeljila na filmu The Bucket List. Za tiste ki si (še) niste pogledali filma, tukaj je trailer.
No, in film ti seveda da mislt, kaj bi se v življenju še rad spravu nardit. In sm začel razmišlat (ja, to tud znam 
)
In pravjo, da je tud fino, če si vse svoje cilje/želje nekam napišeš, ker je že to velik korak, da se sploh zaveš vseh teh stvari.
In tuki je moj seznam:
- naučit igrat kitaro (predvem komad Under The Bridge od RHCP)
- potovanje po ZDA (to zravn vključuje še ogled tekem ameriških profesionalnih lig)
- napisat knjigo (naslov in tema še ne obstajata)
- zadet zmagovalni koš na tekmi
- splezat na Triglav
- pretečt maraton (pa ne 21, ampak 42km)
- probat kite surfat
- skočt s padalom (kot glavna lika v filmu)
- bungee jumping (hudiča, sej mam še darilni bon)
- ustvart družino
- biti srečen
Zdej tole se trenutno spomnem, verjetn sm kej pozabu.
Končanje faksa in dobit fajno službo zravn nism tlaču, “preveč običajno”
2. junij, 2008
Nedelja, ura nekaj čez 23h. Te klikne kolega na MSNju. Greš na dim? Seveda takoj za!
(kadila sva navaden tobak, da ne bo kdo kej druzga mislu )
Se vsedam v avto, ga poberem pa greva na škofjeloški grad.
On zvije pa se kr zasediva. Padejo seveda razne debate, ura pa kr teče.
Z taistim kolegom sva enkrat sploh naredila noro stvar. Ideja je bla njegova…bla je nora.
Blo je sredi tedn, ura neki čez 22h. Greva na morje! Seveda je blo treba zjutri ob 6h vstat in it na šiht. GREVA!
Spotoma pobereva še enga kompanjona pa se zapeljemo do Portoroža. Mal čez 0h smo se kopal, okol 2h smo nad Izolo jedl hamburger, okol 4h smo pršli domov.
Sicer je biu nasledn dan zelooooo dolg, ampak se je splačal
Take trenutke je treba ponavljat! Ura je 1:09, čez sedem ur bo treba vstat. Who cares?! 
P.s.: ljubim tudi, da so jutr oz danes vaje na faksu ob 10.30
30. maj, 2008
NOT! 
(z vsem spoštovanjem)
Je bla pa to seveda velka želja, ko sem bil še mulc. Ker bi lahko mel pištolo - verjetno smo vsi šli skoz to fazo.
Zdej je želja drugačna, ubistvu sta dve - eno bom predstavil v temle postu. Rab bi bil zaposlen pri Googleu!
Po pisarni se vozjo s skircami, med odmori se igrajo z lego kockami, če imaš avto na elektriko, si ga lahko v firmi napolniš,…
No, kr sami si poglejte. Fajn se majo. Sicer sigurno tud delajo kr konkretno, ampak se nekak splača
27. maj, 2008
Hudiča, pa se je stvar malce zakomplicirala. Izpit ni narjen - do pogoja mi tako manjkajo še štirje.
Jah tko je, bobi si je vso stvar vzel malce premal odgovorno. In tko bom mel v naslednjih dveh,treh tednih sploh veselico.
Ampak ubistvu sm neki tazga potreboval - malo udarca, da se zamislim nad mojo odgovornostjo in “predanostjo”. Sicer se je taista stvar naredila že lani proti koncu srednje šole.
Ampak kot kaže grem še enkrat po isti poti. Tokrat v upanju, da se tokrat iz tega res nekaj naučim. Da naslednje leto ne bo ista zgodba…
Plan je te štiri preostale izpite naredit do konca junija/začetka julija, enega naredim septembra - matematika ostane za naslednje leto.
Stvar je izvedljiva - toda moja glava kaj rada zatava, tja kamor ne bi smela.
Dejstvo, da sem sveže zaljubljen ne pomaga (pa ne mislt, da se pritožujem ), da se začne Euro (sicer prav pogosto nogometa ne gledam), da je vreme fantastično za košarko, da je treba v kratkem prebarvati okna po hiši,…
Morm pač mal pojamrat, tak sem. Če se nekaj objav nazaj pisal, da mi je študentsko življenje všeč, je prišel čas, ko se bo treba usedt za knjige, odmislt nekatere stvari in se učit. Ampak bomo zmogl!
In še komad z primernim naslovom za trenutno počutje: John Frusciante - The Days Have Turned
Za poslušanje potrebuješ Flash Player.
22. maj, 2008
šel v ZDA, najel avto ter je prebredel po dolgem in počez! To so moje sanje zdejle že približno pol leta, mogoče mal več.
Kako je do tega prišlo?
Pozno ponoči/zgodaj zjutraj gledam prenos NBA tekme, ko vidm reklamo ki me v te sanje dokončno prepriča. Reklama sicer za verigo bencinskih servisov, ampak večina utrinkov so posnetki ameriške pokrajine. Neskončne prerije, drevored ob cesti (ala Logatec), peščene plaže Pacifika,….. In zraven še odličen in sploh primeren komad - Life is a Highway
NY, Philadelphia, Boston, Houston, San Francisco (in verjetno še kakšno drugo mesto), preprije v sredi, Velika Jezera, njihove nacionalne parke, osamelce sredi puščave, najdaljšo ravnino na svetu, Hoover Dam.
Ogromno je stvari! Mikajo me tako velemesta kot narava. In vse to zaradi ene reklame!
Ampak veste kaj je bil odgovor moje babi, ko sem ji povedal, kaj bi nekoč rad naredil - srečko pa le pejt kupt!
Pa ma prav.
